Utrinki

Utrinki z oznako mtb.

Ko je odpovedana skupna tura

5. 9. 2015 - Ko je glava že dva tedna nastavljena na to, da boš v soboto odpeljal eno lepo turo na Primorskem, vreme in organizator pa te iz dneva v dan prepričujeta, da se to ne bo zgodilo, je zadeva sila nerodna. Če bi ostal doma, bi bil tečen, da je kaj. Mladina res ne šteka, da je prosta sobota, če imaš doma familijo, prosta, pa nima veze, ali bodo prekle z neba letele. Take priložnosti se pač ne vrže v vodo. Še dobro, da imam prijatelja, ki zadevo dobro razume, tudi njemu namreč doma ni prav nič dolgčas :). Če ne na Primorsko, je treba vsaj nekaj lokalnega odpeljat. Obljubil sem mu nekaj Možjance in še 'čisto malo naprej' po grebenu. Dol sva šla z Davovca proti Kokri. Tu moram pohvaliti fante, ki res dobro skrbijo za pot (mostički, utrjena pot na ovinkih, očiščena ... res super). Ker sva v Kokro prišla nekoliko blatna, se je spodobilo, da naju je nazaj grede do Tupalič pralo, kot bi se zapeljala skozi avtopralnico. Sobota je bila izkoriščena, čeprav na vremensko najslabši dan v tednu. Ampak zato sem se popoldne lahko posvetil fantičem, ki so že težko čakali atija :).

Kva? A nosit bo treba? Ja, kolega, temu se pa reče turno kolesarstvo :)Ampak kar se je le dalo, sva pogrizla.Huda k pajka!Odlično urejena pot!Spet nekaj za mojo dušo.

Desant na Trupeja

30. 8. 2014 - Šestnajst zagnanih, sitih deževnega poletja, nas je na zadnjo avgustovsko soboto, k sreči sončno, mahnilo gor na Gorenjsko. Močna zasedba na pol pobratenih Tržičanov je turo naredila Kranjsko-Tržiško - super druščina, vsako pavzo smo izkoristili za kakšno zanimivo debato. Starejši smo uživali v razgledih, mladina je hlepela za začinjenimi spusti in preklinjala čet dolge prečke. A po dobrih 1300 višincih je vsak dobil del svoje droge :)

Neučakani DaniNeža na enem od počitkovČez Jureževo planinoŽeleznica, tafleten del tureKo se je postavilo pokonci, se je začela selekcija.Utrujeni na sedlu pod Trupejem.Na vrhu Trupejevega poldneva.Fotr: Dajmo sine.
Sine: Sovražim prečke!Jezerce na GrajščiciAndrej na sklepnem delu zanimivejšega dela spusta.

Za pogumne kolesarje ni dežja

14. 6. 2014 - Kar nekaj mailov smo si organizatorji sobotnega seminarja na Krvavcu izmenjali, ko smo spremljali vremensko napoved. Dež, plohe, nevihte ... vse to so napovedovali vremenarji za soboto. Ah, probat je treba, smo rekli ... in bi se še kako ušteli, če bi ostali doma. Sobota je bila kot naročena za Krvavec. Skozi meglo nas je gondola potegnila gor do Rozke, kjer se je vreme sicer iz ure v uro menjalo, a tistih nekaj kapelj dežja sploh nismo opazili. V prijetnem druženju smo soboto preživeli delovno: inštruktorji smo bili enotnega mnenja, da smo imeli zelo pridne in hitro učljive 'tečajnike'. Bravo, dekleta in fantje, pred vami so užitkov polne ture!

Najprej terorija ...... nato pa praksa.Varno ustavljanje.Preskakovanje ovir.ZavojiPriprave na spustNaučili smo se, gremo zdaj na spust.Vaja spusta čez drope.Kolesarji seveda skrbimo tudi za urejanje potiPovezani s strastjo :)

Zlatorogova transverzala ponosa po družinsko

7. 6. 2014 - Zadnje čase bolj spremljam utrinke, kot kakšnega dodam. Tudi tale je bolj turistične narave, kaj veliko napora v včerajšnjo turo nisem vlagal. Familiarno šatlanje do Rozke mi ni ravno v ponos, a razlog je bil predvsem logistične narave in želja predsednika PD-ja, da je nekdo iz TKO prisoten na dogodku Zlatorogova transverzala ponosa - www.gremovhribe.si, da predstavi delo kolesarskega odseka. No, druščina na Rozki je bila bolj za zabavo, kot za kakšno predstavitev, zato kaj dosti dela nisem imel. Ampak glavno je pokazati pripravljenost, ane. Da bi se vsaj malo nakolesaril, sem jo pihnil gor do plaže in se spustil po wannabebikeparku - in še enkrat ugotovil, da je za en drek. Za veselje je bil spust v dolino - preverit sem šel stanje na spustu za seminar, ki ga imamo naslednji teden na Krvavcu. Udeleženci, poslušajte: kdor ima žagico, naj jo prinese, kdor pa motorko in jo bo uporabil, ga bomo že zjutraj poslali dol, da nam pripravi pot :). No, s čisto malo muke bo naš spust prav fleten zaključek seminarja, zato kar brez skrbi pripravite kolesa. Se vidimo v soboto!

Takole po novem pripravim rištngo za turo: prikolica, otroški sedež, poganjalček, nazadnje še svoj biciklGremo v hribe - na tole smo šliŠatlaje - naslednjič obljubim, da bo drugačeNa Rozki pa cela veselica z ansamblomUživat tihi gorski mir ...Mami, glej padalcaS predsednikom :)Še pogled nazaj in hajdi v dolinoKhm, kdo mi je tale mikado nastavil na pot?Cel dan sem gledal reklame, pa so me premamile :)

Srečno in manj megleno, prosim!

1. 1. 2014 - Blaževa ideja izpred dveh let je postala tradicija. Letos sem se jima z Žigom pridružil na vnovoletovstopni turi, tokrat na Valvasorja pod Stolom. Doma je vsak svoje otroke dal spat in se v kolesarski noši odpravil v Završnico. Še pred vzponom mi je Blaž humanitarno podaril in zamenjal prvo gumo, da se ne bi na poti navzdol kje prelahko fental z mojimi letnimi drsalkami (tu lahko rečem, da je Baronka res zakon guma - hvala, Blaž). Ko so bila kolesa pripravljena, smo preverili še stanje v prazničnih košarah: trije kosi potice, dve banani in dve pivi - dovolj bo! Kmalu po začetku vzpona smo ugotovili, da se ne moremo nadejati razgledov na ognjemete v dolini, saj je bila megla ali vlaga v zraku tako gosta, da piti sploh ni bilo treba. Na poti smo podoživljali naša zanimiva spoznavanja pred leti - res zanimivo, kako smo se popolni tujci spoznali, večinoma po zaslugi Atile, ki je pred Valvasorjem skočil iz teme, kot bi vedel, da govorimo o njem. Nekaj pred polnočjo smo le prišli do koče, kjer je množica že nestrpno pričakovala tisto sekundo, ki bo vse spet postavila na nulo. Prav veliko se nismo obirali, počakali smo na polnoč in se kljub povabilu, naj ostanemo na pijači, odpravili po Blaževi varianti v dolino. Divja zadeva zame, ki letos ... oz. lani sploh nisem okusil kakšnega resnega kolesarjenja. Podlaga: mešanica med svežim snegom, spolzkimi koreninami in blatom. Vidljivost: vsesplošna gosta megla. Veselica torej :). A se v prvih nekaj sto metrih nisem mogel načuditi, kako dobro prime nova pridobitev na prvem kolesu. Nekaj je bilo tudi odsekov, kjer ni šlo drugače kot peš (ponekod tudi za mojstra Žiga in Blaža). Zaradi zahtevnosti spusta tudi zeblo ni :). V dobri uri smo bili nazaj pred avti, kjer je Žiga s tistim pivom poskrbel, da je nasmeh dobil svojo končno obliko :). Hvala, fanta, zares prijeten vstop v novo leto je bil!

Vsesplošen moški čvek na vzponu.Hud petminutni žur pri koči :)Z Atilo in šampanjcem, nadaljevanju smo se izognili.Let the show begin!Prelepo, da bi šlo samo navzdol.Pozerji sredi megleStrmo, spolzko, zavito ... brezveze, vse sta peljala.Kvaje, a bo šlo?Spolzke korenine, sklepni del veselice.Srečno zadeti :)

Medveda so jagali

19. 6. 2013 - Ko pojenja dnevna vročina, je čas za bicikel, ker bi človek prej ckrnil. Gozdovi Jelovice so bili lepo ohlajeni, da se je dalo brezskrbno pogajati in razglabljati o tem in onem. Že v trdi temi smo presenetili oskrbnico partizanskega doma na Vodiški planini in ji naredili zadnji dnevni promet. Malo smo spraševali o divjadi in medvedih in dobili svoj odgovor: "Ja, pred par dnevi so ga jagali." Glp, gospa, a vi to resno ... hm, a ne bi mogoče kar prespali tukaj? Ah, daj no, treh dedcev ne more noben medved splašit. Saj smo namerno povzročali lokalno svetlobno onesnaženje in nekaj hrupa, da nas še mušice niso nadlegovale na spustu. In tako smo vsi celi in brez polnih hlač ... odšli spet vsak svojo pot s še eno lepo nočno turo za spomine.

Prijazni čuvaj nam je celo rampo odprl.Zadnji obiskovalci smo presenetili oskrbnico.Tekoča vožnja - vaba za Tržičane :)Iz teme prihajata in prinašata luč.Nekaj vetrolomne zapuščine za manj tekočo vožnjo.

Tržičani peljejo Kranjčane na nočno

13. 6. 2013 - Na hitro sva se z Rolandom zmenila za drugo etapo njihove četrtkove ture, zanimivo se je zdelo tudi Jarotu, Janezu in Andreju. Eno krajšo za zvečer, smo se zmenili. A ker se ne vidimo tako zelo pogosto, je treba izmenjat vse informacije o službah, familijah, privat življenju ... in krajša tura na Bistriško (in malo naokoli) postane tadolga nočna. Sploh, ker smo se na koncu 'zataknili' pri Remškarjih in razglabljali naprej.
Ena ugotovitev večera: če greš na turo s Kranjčani, boš dobil samo tehniko, če pa greš s Tržičani, boš pa dobil lepo turo :)

Silhueta bicikla z lunoKolesar, ki se mu z leve približuje ... zombi, medved, bitje iz vesolja ...?Daleč spodaj pa lučke televizorjev, prometa, interneta ...Ko se ob debati zatakneš na klopciIz te smeri smo prišliLights on!Fulfejsar Janez je ugotovil, da se v tej čeladi ne more useknitŠviiistBuuu, nekaj velikega je za tabo!Andrej in Eva sta nas rešila žeje in hudega padca cukra - hvala!

Sedem palčkov napadlo očaka Jakoba

5. 6. 2013 - Z dežjem so nas hoteli pregnat, barabce, pa ni šlo. Eden je še cagal, pa smo ga opogumili, da se njegovo lepo novo belo kolo da tudi oprat, če bo slučajno blatno. In je tudi bilo, saj nismo šparali naših žrebet. No, za gor grede so nam buldožerji itak naredili tako cesto, da bi se lahko z avtobusom gor zapeljali, a je debata precej bolj prijetna, če se spotoma vsaj malo čelo orosi. Zgoraj smo na kratko pomodrovali (nič o politiki in takih stvareh), zajahali in mu pokazali, da z nami ni češenj zobat - Jakobu namreč :).

Iiija, iiija, gremo, žrebeta!Tamle zadaj se skrivaNo, tu se avtocesta konča, naprej je pa treba po, šmrk, kolovozuSaj ne vedo, kaj bi - a bi dež al sonce?Hja, brez dopinga ne gre: eno za padajoči cukr, drugo za ... recimo prezeblega planinca :)Ja, no, tamle gor, potem pa not u gmajno, vmes se merkaš klopov, pa gorven ...Če je kdo žejenEvo jih, vsi so krivi.No, pa je majster lahko opral svoje lepo belo kolo :)Prav lep večer se je na koncu naredil. Da bo več luštov za naslednjič ;)

Pogubno za jutranje zaspance

30. 7. 2011 - "Rana ura, slovenskih fantov grob" zveni prirejeni rek. A ob sedmih sva z Blažem že pognala z Dovjega gor proti severni meji. Ob enajstih sva že z dobrih dveh tisočakov gledala dol na Vrbsko jezero in grizljala brazilske oreške. Presenetilo naju je celo sonce, ki se je celo dopoldne sramežljivo skrivalo za sivimi koprenami. Nazaj grede sva bila še malce gozdarsko koristna in poskrbela, da bodo najini nasledniki brez ene ovire.

Mimo Rožce gor venPeš v hribe, kakopakPogled s kote 192Triglav se še vedno hladi s snegomStrmo? Jap. Prepadno? Precej. Peljal? Suvereno.Poldrugi tisočak višincev uživaškega delaDirekt po mejiEj, kako je fletnoNarejen za vertikaloSklepanje novega prijateljstva

Bela, bela peč

29. 6. 2011 - V sklepnih dneh junija se je poletje razbohotilo tudi v naših krajih. Popoldansko sonce je razgrelo ozračje nad razkošnimi gozdovi spodnjih koncev Jelovice. Štirje zagnani smo z Njivice, kjer so se naše poti združile v eno, zapeljali po strmi poti proti Jamniku, na katerem so domačini pridno pospravljali seno s strmih senožeti. Višje gori na Jelovici pa vse mirno, kot da so gozdovi sami sebi dovolj. Bela peč na vzhodnem delu planote ponuja enega najlepših razgledov in ... fantastičen spust.

Najprej je naštudiral potBujno rastjeSkrbno urejena okolica pod JamnikomSenožeti, kjer se odpre pogled na strmo pobočje JelovicePogled na eno največkrat fotografiranih cerkva v SlovenijiNa Beli peči, spodaj Nemilje, zadaj Mohor, Jošt, Šmarjetna ...Lokalec razkazuje obiskovalcu svoje krajePrešvicani štirjePo strmi poti navzdolEnega smo umaknili, drugega naredili prevoznega

Odisejada po planinah pod Stolom

16. 6. 2011 - To je tura za vse "ta prave" in "malo odštekane" gorske kolesarje. Na tem prečenju bodo lahko uživali le tisti, ki so dovolj izurjeni v načinu vožnje, ki ga zahteva lep, a tehnično zelo zahteven "single track".
Cel čas poti sem se spraševal, kaj za vraga je Paternu mislil s tem. Vzpon po širokem makadamu, ležerno prečenje čez planine, kjer razgledi človeka zazibljejo v romantično vzdušje ... Dokler nismo prišli do zadnjega dela prečke, ki je kar precej izpostavljena in ne dovoljuje napak. A vseeno - lepa tura, super družba,

Tri, štiri, gremoObljudena prometnica do ValvasorjaNa PotoškiJanez Vajkard ValvasorEj, kako je fletno v hribih!Na ŽirovniškiZabreška ponuja največ paše in razgledaNe, tokrat nismo gozdariliIzgubljen med drevjemMalce si je omočil čevlje

Pod Vrtačo

11. 6. 2011 - Skorajda ob polnoči le dobim družbo za sobotno dopoldne, ki od vremena obeta več kot prejšnji dnevi. Jaro me zjutraj pobere, izbereva Ljubelj in se gor odločiva: Korošica je zabasana, greva proti Zelenici. Kar prehitro sva gor in radovednost naju pelje proti Suhemu ruševju. V zanesenosti lepega dneva in čudovite okolice zgrešiva odcep in nadaljujeva proti Vrtači. Zaključiva na zahodni rami, naprej gor namreč ne obeta vožnje. Kratka debata s prijaznimi planinci in že pobirava nagrado - dolg prečen spust nazaj proti Zelenici, čez smučišče čez rokenrol peš pot, za posladek dneva pa po lovski nazaj do Ljubelja. Prelep dan, da bi ga porabil le za popoldanski piknik :)

Čez ZelenicoSmokuška planinaGozdarska drama v štirih dejanjih: prišel, odžagal, pospravil, nadaljevalČudovito prečenje navzgorProti zahodni ramiPrijazni planinci z MaticeSpodaj Srednji vrh, zadaj BegunjščicaSonce, gorePodrtijo sva obložila s kamenjem in jo naredila voznoČudovito prečenje navzdol

Fajht na Vodicah

9. 6. 2011 - Prosto popoldne, brez družbe za čebljanje, brez avta za pobeg predaleč od doma sem izkoristil urice, ko si je dež vzel pavzo. Mimo Miklavževca gor po poti proti Vodicam. Močno deževje pred dvema dnevoma je spremljal tudi močan veter, zato je podrtija drevja še večja. En vzorec sem popucal, za kaj več bi pa rabil ključ od mašince, mimo katere sem se peljal. Prijazna oskrbnica je naredila samoten obisk prijetnejši.

Čez Dobravo dol do KropeDružba bukovja in petja ptic visoko v krošnjahDež je kar precej odplaknilEna mini gozdarska akcija za ...... temo before&after (1/10)Enoslednica, ob kateri se orosi oko :)Vetrič je odpulil bukvico sredi potiPrijazna oskbnica z ljubljenko ...... in njeno mamo, ki skrbi za mleko na planini.Nazaj v domače loge

Avsenikova polka*

1. 6. 2011 - Vroče popoldne je včeraj ohladil kratek dež, a višje gor proti lepi Gorenjski so bili oblaki le kulisa za lepši razgled. Na hitro organizirano turo na zahodno ramo Begunjščice smo začeli pred Avsenikovo gostilno. Skozi lepo Drago in gor po strmi gozdni cesti smo se veselo razčebljali in šparali moči za zaključni del vzpona. Gori na Robleku nam ni bilo ostati, ker krav, da bi jih gnali na pašo, še ni na planini. Na poti nazaj, katerega slikovnega zapisa tokrat ni, smo se ustavili še pri Petru. Prijeten večer smo zaključili s kolegi iz Završnice ob zasluženem pivu. * tole

Mimo Poljške planineStrmo, a voznoRocky mountains ali klanec je pokazal zobeZadnji metri so čista nagradaSilhueta najvišjega v KaravankahRoblekov dom na BegunjščiciPit stop oz. menjava zavornih ploščicTrojka JBT, pripravljena na povratekSmer povratkaMimo Petra za slovo od dneva

Čistilna akcija na turi

26. 5. 2011 - Smo se jih naposlušali in nabrali v zadnjih tednih, da nič ne prispevamo k planinskemu svetu. Vračamo uda..., ah, vračamo pozdrav :)

Smrečico smo vrnili njenim prijateljicamDa bodo gozdarji lažje prišli do smrečicTrije pari rok, tri minute oz. v šifrah 3/3Ročna motorka, 18 cm, 8 € (Obi)Naslednji izziv (rubrika: Povabim te na turo)

Skoz Belco do meje

2. 5. 2011 - Na zadnji dopustniški dan smo preganjali slabo vreme, ki je kazilo prvomajske počitnice. Skozi Belco navzgor v oblake in ostanke snega letošnje zime. Pomlad do tja gor najbrž še ne seže, saj ni znakov, da bi se svizci že zbudili. Skozi gosto ruševje smo našli pot do meje in se po lepi singlci spustili nazaj dol do vode. Nagrada dneva: sonce ob koncu počitnic. Slike je prispeval Blaž.

Tavelka Poljana

7. 4. 2011 - V poletnih temperaturah se je strmina sama od sebe vedno bolj pokonci postavljala, zato je užitek v vzponu težko razložit. Navzdol grede pa prijetnejše po ozki grebenski potki, ki je sama vabila na 'fotosešn'. Štirje borci, katerih imena ostajajo skrivnost. Sicer pa zelo fletno popoldne!

PosvetNujno opraviloZa težke fizikalceVaje iz ravnotežjaV luftuZaščiteni opazovalec razgledovV luftuDetajlMimo detajlaV luftu

Dolinica nad Trstom

8. 3. 2011 - Mala idilična dolinica nad Trstom je priljubljeno zbirališče plezalcev. Ker pa so vrhovi nad njo dobesedno prepleteni s peš potmi, je zanimiva tudi za sobotne pohodnike ... in kolesarje. Sicer so kolesarske poti posebej urejene, a so nas bolj zanimale tiste, ta strme. Trije vzponi in trije spusti, vsak z okroglih 400 višincev. Kolesa so polovico vzponov uživala na ramenih, mi pa preklinjali gosto grmičevje :). Ampak spusti poplačajo vse.

Dolinica ima ime po potoku, ki izvira v SlovenijiVzponi nikakor ne šparajo z zahtevnostjoTamle, točno čez tistole skalco moraš zapeljatNekaj preventivnega varovanja ne škodi, da ne bi bil morebiten polet predolgMesto, ki ločuje pogumnega kolesarja od mojstra. Veselje je bilo opazovati dva pri svojem delu.Melišča, izziv svoje vrsteSlabih 500 metrov nad Trstom in njegovo industrijoStrme stopnice: peš gor, s kolesom dolSobotna ekipa

Srednječavenska

19. 2. 2011 - Čez vikend smo šli na obisk k noni in da ne bi samo jedli pršut in pili teran smo vzeli s sabo še bicikle. Z mobitelom in brez zemljevida so me Bajti zložili v Ajdovščini, potem sem se lagodno po asfaltirani Resljevi zapeljala do prvega tunela pod Predmejo, od tam pa po srednejčavenski do vzletišča zmajarjev poleg Kopitnika. Naslednjič pa kraljevska! Sva pa vsak posebej ta vikend vozila še Škabrijel in Sveto goro.

Medpraznični ponedeljek nad Ajdovščino

7. 2. 2011 - Na 'medpraznični ponedeljek' si je treba najti primerno domače opravilo. Če tega ni ali zanj ni motivacije, si je treba najti primernejše opravilo. Z Blažem in Ido smo kompas usmerili proti Ajdovščini in si za uvod v sezono privoščili Čaven. Dobrega jurja višincev smo naklepali po Resljevi poti, ki jo vmes grdo preseka širok, udoben makadam, ki je postal nadomestek za pred nedavnim odplaknjeno cesto. Na vrhu se je treba še bolj ponižati, a nam je na senčni legi vsaj sneg in led priskočil na pomoč, da nismo pacali gum z asfaltom. Navzdol grede? Kaj češ lepšega: niti enega turista, popolnoma prazna singlca, posušena do 'poprastega' stanja in osvetljena od prijetnega, toplega, popoldanskega sonca. Za uvod je bilo kar v redu :).

To je to: od sonca obsijani Čaven.Po Resljevi poti navzgorMater, baba leze bolje kot večina dedcev :)Hotel sem razglede in se jih do sitega najdelBavčerjeva bajta na ČavnuMati, čaja bi!Po suhih travah navzdol ...... proti Ajdovščini ...... po čudoviti singli.Posadka s plenom v ozadju

Ena po primorsko

31. 10. 2010 - Lep in sončen dan na Gorenjskem ... ah, dolgcajt. Bolje je oblačna Primorska, a vsaj temperature so bile sprejemljive. Slaba tolažba? je bila pa družba toliko boljša. Brcali smo Andrej, Atila, Goran, Jaro, Jure in Tomaž. Tura je bila preveč dolgočasna, zato smo jo popestrili s prebijanjem skozi s trnjem zaraščene poti.

Najprej smo se pofočkali na Kojniku ...... in usmerili pogled proti grebenu, kamor nas je peljala pot.Golič s svojim vražje strmim klancem.Hja, bomo pa malo pogurali, ane.Eden je bil tako zagnan, da smo mu morali gumo zamenjat.Mami kliče: sine, južna te čaka!Ja, vseskozi po označenih poteh.Po kraškem robu med malimi čermi, skritimi med travo.Prva pomoč pri udarcu v koleno. Pomagalo je!Singlca med hrastjem.

Gospa z Dovjega

16. 10. 2010 - Po dolgem dogovarjanju smo se le zedinili, da pojdemo v megleno soboto skupaj. Trojica JBT, namreč. Da bo danes padla baba, smo bili vsi trije odločeni, le po kateri strani nas bo spustila od sebe, smo pustili za na vrh. Baba ni bila za stvar, pustila nas je zmrzovati, okoli sebe je navlekla meglo, da je preverjena smer ostala najboljša opcija.

Osamljena bajta pod baboMraz je pritiskal čez grebenVidljivost za super razgled na Triglav :)Na njej, babi namrečTjale dol, pred bajto pa zavij na desnoNekdo temu pravi pakne ... pred 1000m spusta :)Čez Mlince dolskozPogumni Jure z eno bremzoMojster BlažTrojica JBT

Gora dobrega imena

11. 10. 2010 - Obetavno jutro je bolj kot na volišče klicalo v hribe, zato sem prisluhnil gori dobrega imena nad Tržičem in dopoldansko mašo prestavil na večer. Potoček švica, ki ga je izvabila strmina poti mimo Bistriške in čez Lešansko planino, je sproti sušilo jesensko sonce. V zgornjem delu sem imel namen obračunati z goro, ki mi je na prejšnjem spustu grobo rekla NE, ampak se na detajlu tudi tokrat nisva sporazumela, zato sem pač moral priznati premoč in sestopiti. Srečanja s planinci so bila večinoma zelo pozitivna, ni pa manjkal komentar oz. poziv k sodelovanju kolesarjev z markacisti. Dobra ideja, mogoče je pa to pot k uspešnemu sožitju.

Zapuščina uspešne pašne sezoneZapuščina nekega sitega govedaZapuščina nekega žejnega planincaZapuščina smrečice, ki ji niso privoščili kozarca vodeZapuščina nekega samotnega kolesarja

Prvi seminar na Krvavcu

2. 10. 2010 - Pa je uspelo! Iz meglenega jutra smo se z gondolo vzpeli do Krvavca, ki se je v vrhovih sramežljivo spogledoval s soncem. V Rozki sta nas gostoljubno sprejela Meta in Tarzan. Luka in Cufi sta ob kofetu in štrudlju razložila teorijo, pod stolpom pa smo zadeve kasneje preizkusili še v praksi. Toliko za danes, več pa v reportaži čez par dni.

Najprej teorija ...... nato pa k praksi.Cufi nam je najprej nastavil kolesa ...... Luka pa je med drugim pokazal zasilne izhode s kolesa.Vožnja med stožci - namišljen teren.Še nekaj teorije ...... pred praktičnim izvajanjem vaj.Meta - tanova Rozka, ki skupaj s Tarzanom razveseljuje goste na Gospincu.Ena gasilska za zaključekTurno kolesarstvo v praksi - nošenje kolesa je nujni sestavni del naše zabave.

Ta vražja gmajna

30. 9. 2010 - Brez spremstva, ogrnjen v oblake sem hotel vragu iz rok izpuliti, kar je pozabil sredi strmega travnika nad Preddvorom, a sem pozabil motorko, da bi požagal bukve in jih pripeljal nazaj v dolino :).

V izredno lahnem drncu po strmini navzgorPeš, kakopak?Hudirjeva gmajna, ki se je hotela skriti v megloNikjer nikogar, samo megla je ustvarjala dinamikoIzginjajoč v megli

V iskanju medveda

22. 9. 2010 - V pošihtarskih urah smo na vzhodnih podaljških Jelovice stikali za medvedom. Ni ga bilo ne v Besnici, ne na Mohorju, pod Špičastim vrhom in še manj na Joštu za šankom. Razočarani smo se, ko je ugasnil dan, vrnili v Kranj. In utrujeni od dolge poti.

Fantje so afne guncali, ko so bili še spočitiJesen dela gozdove vsak dan lepšeProti MohorjuZadnji klanec proti MohorjuOd Mohorja proti Špičastemu hribuPod Špičastim hribomPo grebenu proti JoštuNimaš kaj, tukaj je treba kolo zalučat na rameIn ugasnil je današnji dan zadaj za MohorjemZ Jošta navzdol

Kroparska

21. 9. 2010 - Ena kratka popoldanska po (po novem) domačih hribih. Medveda, ki je menda lomastil doli po Besnici, pa nisem srečal, samo nekaj pozerk na Jamniku in nekaj gob, ki pa sem jih pustil ljubiteljem nabiralništva.

Čez Dobrave dol do Krope in gor proti ...... Jamniku, kjer Primožu družbo delajo ...... pozerke.Prečka proti RovtamNad domačim breznom

Velika Milanja (Volovja reber)

13. 9. 2010 - Prvič sem slišal za Volovjo reber, ko so jo začeli omenjati v zvezi z gradnjo vetrnih elektrarn. Ko sem videl fotografije čudovitega grebena, se je začelo iskanje priložnosti za obisk. Lepa krožna tura na Veliko Milanjo, opisana na mtbture.com, je naredila sončno septembrsko nedeljo popolno. Dolg izlet na greben, kjer domujejo veter in velike ptice, je naredil sončno septembrsko nedeljo, ki je bila že sama po sebi kičasta, popolno. Seveda je bila družba več kot odlična :). Glede orientacije, ki je na nekaterih mestih malce zahtevna, pa priporočam stik z domačini, ki so najboljši vir informacij. Priporočam? Vsekakor!

Dolina Dolge njive, zadaj Zagorje, kjer izvira Pivka in kjer sva začela turoZadnji metri proti 1099 m visoki Veliki Milanji, ...... skalni tvorbi sredi travnatega grebena, ...... s katere se odpre pogled na greben Volovja reber.Panorama z Milanje od vzhoda do zahodaNavzdol v dolino miru, ki so jo včasih teptali tanki JLA ...... in kjer so našli teren za Nikogaršnjo zemljo.Drugi gad, ki sem ga srečal letos - tale je prav vljudno počakal na fotkanje.Kraški rob, pod katerim se sprašuješ, zakaj tak dren v Črnem kalu.Singlca na vrgu robu, kjer v enem zamahu ujameš Učko, Vremščico in Nanos.

Počitek med dopustom

29. 8. 2010 - Čisto naključno sva se z Žigom znašla v istem času na istem otoku in v istem kampu, seveda oba s kolesi. Da dopust ne bi bil prenaporen, sva jo mahnila na Osorščico (588) na Lošinju. Ob šesti uri zjutraj so bile temperature še povsem znosne. Iz Osorja, kjer se stikata Cres in Lošinj, pelje gor makadamska cesta, na vrhu pa te počaka ogromna antena, polna raznih sprejemnikov. Če pa pogled obrneš navzdol, se vidi po celem Jadranu. Peš poti po grebenu navzdol ne bi ravno priporočal za kolo, ker je praktično skorajda nevozen, saj kot britev ostre skale kar čakajo na lepe nove gume. Nižje dol pa se zgodba obrne in Žigov zaključek bo kar pravšnji: "Za morje je kar dobro." Fotke je prispeval Žiga.

Na eni strani luna, z druge strani jo preganja sonceNi ravno idealna singlca za tekočo vožnjoŠe malce zalimana ob uri, ko bi morala še v šotoru preganjat komarjeOd vrha navzdol po grebenu je ...... nekaj časa pogojno vozno, ...... ponekod pa pot pač ni najbolj kolesarska.Ko se greben začne spuščati, ...... postanejo razmere kolesarjenju prijaznejše ...... in vožnja med ostrimi skalami užitnejša, ...... paziti pa se je treba kač, ki tu niso redkost (eno sva srečala).

Pot Triglavske Bistrice

21. 8. 2010 - Lep sobotni izlet po dolini Vrat ob Triglavski Bistrici, umaknjen od pločevink, ki dvigujejo prah in vsebujejo turiste s sandali in prevelikimi sončnimi očali. Ampak Triglavski narodni park je v enih stvareh itak na glavo obrnjen - trume avtomobilov, tovornjaki in gozdarski buldožerji ne naredijo toliko škode, kot kolesarji, zato je slednjim treba striktno prepovedati obisk :). Ironijo na stran, izlet je bil prav prijeten, neprijetnih srečanj s kakšnim rangerjem nisva izzivala.

Dobrodošli v TNP, kolesa pustite zunaj, ...... vabljeni pa z gozdarskimi mašincami ...... ali s svojo pločevinko!A vseeno se najde mir, ...... ki ga je ustvarila kristalno čista voda ...... izpod Stene.Orodje brez plezalcev in kolesarjev.Priporočilo - obiščite Slovenski planinski muzej, ...... ki ponuja marsikatero pametno misel ...... ali nasvet.

S pručke na Stol

18. 8. 2010 - Beseda je dala besedo in poletna zagnanost je dobila mlade. Ni bilo treba dvakrat Žigu vprašati, če se še komu goni na Stol. V torek nekaj čez eno smo že uničevali gume na asfaltu proti Javorniškemu rovtu. Pri Pustem rovtu je bila tudi volja pusta, ki jo je dodatno zbila temna oblačnost. Čaj na Belški planini je voljo spravil na svoje stare tirnice, čudovita narava pa je še dodatno poskrbela za pospešek. Nekaj čez šesto smo stali na Stolu in nismo vedeli, kaj bi s sabo. Prijazni oskrbnik na Prešernovi koči nam je svetoval najlepšo smer spusta in kot včasih konji smo se spustili proti Zabreški planini ter naprej do Valvasorja. Nekaj čez osmo smo pospravljali kolesa, ob poldevetih pa že ob pivu veselo kovali nove načrte. Potrudili smo se Andrej, Simon (ki je prispeval fotke), Žiga in Tomaž.

Pripravljeni na štartDolga prečka čez RidoRadovedni opazovalci na SečiRazgledno kolesarjenjeTehnika, tehnikaVisoko nad ZavršnicoGa, ga, gosji red navzdol

Pri teti Rozi

11. 8. 2010 - Saj ni bilo prevroče in preveč prometno, ko sem sredi popoldneva uničeval gume po asfaltu iz Kranja proti Preddvoru in dihal izpuhe šoferjev, ki se jim je mudilo iz službe. V senci gozdov proti Možjanci je bilo že bolje, tudi vročina je z višino malce popustila. Do Štefanje gore sem se ogrel, tam pa smo z Atilo in Tomotom odšli pogledat teto Rozko, kako se drži. Ne bi ravno priporočil peš poti na Krvavec kolesarjem, če niso kakšni šerpovski manijaki. Če bi bil Krpanov potomec, bi bil praded ponosen name - še nikoli nisem tako dolgo in v tako strm klanec nesel svoje kobilice. Nimaš kaj, vse je enkrat prvič, tudi spust po priljubljeni progi fantov, katerih brezglavost je že skorajda občudovanja vredna. Nekaj odsekov sem gladko izpustil.

Navzgor grede nismo prav nič naletavali, ampak prav po polžje lezliMimo borcev navzgorV vedno bolj priljubljenem šerpovskem položajuNič popuščanja za nas, gondola je bila samo okras ob potiOdrešujoč pogled na kup pleha, ki zakriva teto RoziMi Rozke ne damo!Zgovorna Meta, ki vas bo vsak dan počakala s štruklji in ohlajenim radlerjem - vabljeni!Čez detajlček, prehitro je švignil navzdolPriljubljena pot spustašev ...... ki sva jo za nekaj trenutkov obšla.

Namesto nedeljskega kosila

18. 7. 2010 - Če doma nimaš pravega kosa mesa, da bi iz njega skuhal dobro govejo župco, se skorajda ne splača delat tradicionalne nedeljske južine. Zato smo opoldansko gurmansko veselje z Atilo in Žigom zamenjali za en krožnik švica, ki si ga je vsak serviral med brcanjem proti Čemšeniški koči. Gori ni bilo kaj dosti bolje, saj je gospodar s štemarico rovaril po kuhinji - najbrž se je naveličal čakanja na dobro župco :). Da smo mu naredili nekaj pavze, smo se usedli z njim in gospodinjo ter za par minut pomodrovali. Navzdol grede se nismo kaj dosti ustavljali, razen skorajda rednega zatikanja ob kakšno previsoko korenino ali preveč štrlečo vejo. Fletno je bilo in je kar dobro nadomestilo kosilo.

Čebelje vuvuzele v krošnjah Dobrče

7. 7. 2010 - Po dobrem kosilu paše popoldanska kava ter ležeren počitek na kavču ..., če le človeka ne kliče gora ... ali Žiga, da greva brcat kolesa. Vzpon na Dobrčo sva tokrat malce pogoljufala in parkirala mašino na Brezjah. Zagnanost naju je v hitrem tempu peljala čez najbolj strme poti mimo Bistriške in čez Lešansko planino. Popoldanski mir bi že mejil na popolno tišino, če ga zgoraj v drevju ne bi prekinjalo oddaljeno pihanje čebel v svoje prijetne vuvuzele.

Prosto po ŽiguFox Talas v izvedbi naredi samGospod polž se ni dal motiti sredi počitkaDetajlček

Po Belci proti Trupeju

19. 6. 2010 - Če v službi ostaja lanski dopust, so junijski petki ravno pravšnji za podaljšane vikende. Neobetavno vreme nas z Bernardom in Maretom ni ustavilo pred našo kolesarsko avanturico. Potok Belca je skozi Karavanke urezal ozko sotesko, nad katero pelje makadamska pot proti Trupejevemu poldnevu. Tisoč višinskih metrov vzpona ni taka reč, če monotonost nenapornega kolesarjenja razbijajo prijetni pogovori. Dan bi bil že preveč popoln, če nam popoldne Američani ne bi dali drugega gola na SP, če nas vmes ne bi namočil dež in če Bernard ne bi sredi najbolj čudovite narave odtrgal menjalnika na svojem kolesu. Nimaš kaj, en dan kasneje je vse to že lanski sneg :)

Po soteski ob Belci navzgorDo sedla, ki pelje v svet svizcevSanjski svet, kjer svizci na skrivaj zavijajo čokoladoZaradi tele situacije bo odslej v ruzaku rezervni nosilec menjalnika

V pričakovanju dežja

15. 6. 2010 - Vremenarji so že cel dan obetali dež, a oblaki so dobro zadrževali vlago in na trenutke je celo kazalo, da se bo vse skupaj razkadilo. Oblaki nas niso pregnali od našega tedenskega veselja. Naša kolesa smo tokrat usmerili proti Možjanci, od tam po grebenu na Kopo, pa navzdol po čudoviti singlci v Kokro. Ni nam bilo še zadosti, zato smo se kljub rahlemu dežju povzpeli še do doma Čemšenik. Spust je bil spet nekaj unikatnega - v močnem nalivu je kar zabavno voziti.

Proti MožjanciPogled v KokroPrečka - uvod v lep spustNeulovljiv

Arhiv utrinkov

 

 

 

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
>Strinjam se