11. 10. 2010 - Obetavno jutro je bolj kot na volišče klicalo v hribe, zato sem prisluhnil gori dobrega imena nad Tržičem in dopoldansko mašo prestavil na večer. Potoček švica, ki ga je izvabila strmina poti mimo Bistriške in čez Lešansko planino, je sproti sušilo jesensko sonce. V zgornjem delu sem imel namen obračunati z goro, ki mi je na prejšnjem spustu grobo rekla NE, ampak se na detajlu tudi tokrat nisva sporazumela, zato sem pač moral priznati premoč in sestopiti. Srečanja s planinci so bila večinoma zelo pozitivna, ni pa manjkal komentar oz. poziv k sodelovanju kolesarjev z markacisti. Dobra ideja, mogoče je pa to pot k uspešnemu sožitju.