30. 7. 2011 - "Rana ura, slovenskih fantov grob" zveni prirejeni rek. A ob sedmih sva z Blažem že pognala z Dovjega gor proti severni meji. Ob enajstih sva že z dobrih dveh tisočakov gledala dol na Vrbsko jezero in grizljala brazilske oreške. Presenetilo naju je celo sonce, ki se je celo dopoldne sramežljivo skrivalo za sivimi koprenami. Nazaj grede sva bila še malce gozdarsko koristna in poskrbela, da bodo najini nasledniki brez ene ovire.