8. 8. 2010 - Včeraj se nas je 7 podalo na dolgo pot čez gore in doline, da smo spet prišli na začetek poti. Kakšen nesmisel, bi dejal nekdo, ki ga ni bilo zraven. Pa ni čisto tako, saj smo na tej poti doživeli in preživeli toliko, da se ne da opisati v utrinku, zato tudi ne bom poskušal. Sposodil si bom rek, znan vsem alpinistom: cilj je pot. Bilo je vsega: največ zabave, potem pa še neskončni klanci z nošenimi in gonjenimi kolesi navzgor, uživaški in tehnično zahtevni spusti, čudni, skoraj goli nergajoči tip v rdečih gatah, iskanje nadaljevanj poti, daljši in krajši poleti čez balance na glavo, v ribo, postrani, pomanjkanje vode, dobra malca pri Feldrinu, mehek asfalt, strgana ketna, ferderbana račna, talas gurtna na belanci, borba duha in telesa, in ne nazadnje odlična južina (pa ne pica) pri Slavcu v Zalem logu. Bili smo navdušeni, ko smo se odločili za to turo, še bolj pa, ko smo jo končali. Hvala vsem sogoničem za res izjemno turo. Fotke za utrinek je prispeval Rozi.