14. 9. 2014 - Po Primoževi omembi počitnikovanja na Gardi, sem takoj omenil možnost priključitve za podaljšan vikend, seveda s poudarkom na MTB-ju... Primož je bil za in na koncu se je po spletu dogodkov iz treh dni zadeva podaljšala v 1 teden uživanja v različnih lepotah, ki jih Garda ponuja. Bivali smo v kampu Al Porto v Torbolah, ki je odlično izhodišče za različne športe, predvsem MTB, windsurf in plezarijo. Mi smo se udejstvovali v prvih dveh, za priložnost preizkusa v windsurf-u gre zahvala Primožu in njegovemu bratu Blažu, ki sta pripravila vso opremo in se ubadala z vsemi težavami začetnikov. Spisal bi lahko cel roman o raznih aktivnostih, pa se bom raje osredotočil na tisto, kar na to stran najbolj paše - bajkanje! V nedeljo, 14.9., je padla prva tura in tudi edina za katero sem imel na GPS-u naložen track - Val del Diaol ali The Skull. Na turo smo se podali trije - Primož, njegova punca Manca in jaz. Doma sem bolj na hitro pregledal statistiko ture (1100m višincev, 23km dolžincev) in opis spusta je zgledal nekako takole: "...the Skull is 4,5 km long, some parts are very fast and flow, some more technical, made of big stones."... ok, sem rekel, DH varjanta z nekaj flowa, kamni in glede na to, da je precej popularna, bo verjetno primerna tudi za Primoža s trdakom... gremo to. In že smo šli, le da se nama je pridružila še Manca, prav tako s trdakom, oblečena v XC hlače in dres + čelado. Navzgor nam je šlo kar lepo, večji del vzpona sestavlja cesta, saj je, glede na to da gre za DH, tudi precej popularen za shuttlanje; ob cesti je vseskozi lep razgled na jezero in hribe, ki ga obdajajo in kar hitro so postajali surfarji na vodi vse manjši in manjši. Prispeli smo do table pred vstopom na progo in na njej napis "Val del Diaol - 4,5km - DH/FR - expert track" in zraven nje napisane rekordne čase, najkrajši okoli 8 minut. Nič, gremo probat... moram priznat, da sem spust malo podcenil, ni ravno primeren za trdake, sploh pa ne za začetnika, kakršna je bila Manca in čeprav se je na spustu odlično odrezala, ji manjša poškodba zaradi pomanjkljive opreme ni ušla. Flowa je bilo bolj malo in za celotno progo smo porabili malo dlje, kot tale z record run videa: https://www.youtube.com/watch?v=sOft5YNzvfM Sledila sta 2 dneva premora od kolesa, malo smo surfali, šli na Blue Tornado in plavali na skrivnostni otok. V sredo sem se sam pridružil Beeniju (?) in Chao-u, sosedoma iz kampa, ki sicer prihajata iz Ravensburga; njun prijatelj Mario je turo izpustil, ker se je dva dni prej poškodoval na krajšem trejlu in dobil nekaj šivov. Primož in Manca sta se pametno odločila in odšla na lažjo varjanto nekje nad jezerom (upam, da pade še kakšen utrinek ;) ) Šli smo na turo z imenom Anaconda Supertrail, ki je v vodnikih ne boste našli, je pa zelo obiskana, kar se tudi vidi... višincev je bilo tudi tukaj okoli 1100m, s tem, da smo jih zvozili v precej krajšem času... brez zraka se mi ni dalo iskat besed, da bi švabu dopovedal, da naj gre malo počasneje (kasneje sem zvedel, da sta bivša rennradfahrerja)... no, en postanek se mi je le uspelo izboriti in zadnjih 100 višincev je šlo bolj počasi. Vzpon sicer ni bil nič posebnega, spust pa je po prvih nekaj višincev pokazal zakaj se imenuje "supertrail"...potekal je super, je kar letelo in razen enega defekta nismo imeli težav. Naslednji dan so me povabili na še en obisk vražje doline, Mario s šivi naj bi šel s shuttlom, Chao in Beeni pa naj bi "mlinčkala" do vrha. Primož in Manca sta šla repete ture nad jezerom, sam pa sem se pridružil Mariotu in shuttle je postal kar naš Subaru, katerega sta nazaj v kamp pripeljala Blaž in Janka (hvala!). Za 1100 višincev sta C.&B. potrebovala okoli uro in pol... spust je bil razen enega padca in defekta poezija...