1. 1. 2014 - Blaževa ideja izpred dveh let je postala tradicija. Letos sem se jima z Žigom pridružil na vnovoletovstopni turi, tokrat na Valvasorja pod Stolom. Doma je vsak svoje otroke dal spat in se v kolesarski noši odpravil v Završnico. Še pred vzponom mi je Blaž humanitarno podaril in zamenjal prvo gumo, da se ne bi na poti navzdol kje prelahko fental z mojimi letnimi drsalkami (tu lahko rečem, da je Baronka res zakon guma - hvala, Blaž). Ko so bila kolesa pripravljena, smo preverili še stanje v prazničnih košarah: trije kosi potice, dve banani in dve pivi - dovolj bo! Kmalu po začetku vzpona smo ugotovili, da se ne moremo nadejati razgledov na ognjemete v dolini, saj je bila megla ali vlaga v zraku tako gosta, da piti sploh ni bilo treba. Na poti smo podoživljali naša zanimiva spoznavanja pred leti - res zanimivo, kako smo se popolni tujci spoznali, večinoma po zaslugi Atile, ki je pred Valvasorjem skočil iz teme, kot bi vedel, da govorimo o njem. Nekaj pred polnočjo smo le prišli do koče, kjer je množica že nestrpno pričakovala tisto sekundo, ki bo vse spet postavila na nulo. Prav veliko se nismo obirali, počakali smo na polnoč in se kljub povabilu, naj ostanemo na pijači, odpravili po Blaževi varianti v dolino. Divja zadeva zame, ki letos ... oz. lani sploh nisem okusil kakšnega resnega kolesarjenja. Podlaga: mešanica med svežim snegom, spolzkimi koreninami in blatom. Vidljivost: vsesplošna gosta megla. Veselica torej :). A se v prvih nekaj sto metrih nisem mogel načuditi, kako dobro prime nova pridobitev na prvem kolesu. Nekaj je bilo tudi odsekov, kjer ni šlo drugače kot peš (ponekod tudi za mojstra Žiga in Blaža). Zaradi zahtevnosti spusta tudi zeblo ni :). V dobri uri smo bili nazaj pred avti, kjer je Žiga s tistim pivom poskrbel, da je nasmeh dobil svojo končno obliko :). Hvala, fanta, zares prijeten vstop v novo leto je bil!