10. 12. 2016 - Malo je trajalo, da pridem do sape za tale utrinek po decembrski dirki. No, tudi tura, ki smo si jo zamislili bodoči TKV II Matej, Grega in jaz kot izpitno turo, se nam je spretno izmikala. Zaman. Najprej je poskusila s ciklonom nad Kvarnerjem, nato z vnetim zobom v mojih ustih, tretjič je pa popustila. V bistvu sva jo z Matejem presenetila, ker sva se odločila za tretji poskus v sredo, napovedala pa za soboto. Na izhodišču malo nad Crikvenico se nas je zjutraj zbralo 18! Še dobro, da smo bili trije vodniki s CB postajami, saj bi bilo tako veliko skupino na 38 km dolgi trasi z veliko odcepi v gozdu težko varno orientirati. S udeleženci, kot so bili naši, je bilo doživetje resnično čudovito, vreme idealno, kotarski kras pa slikovit in odmaknjen, da še telefonskega signala ni bilo. Vzpon ležeren, spust po starih pastirskih stezicah pa ravno pravšnji za tako veliko skupino. Brezpotni in brezimni vrh, ki smo ga osvojili peš zaradi razgleda, je bil kot češnja na torti. Ko je sonce zašlo, smo se zadovoljni zbrali na cilju spusta. Tako, kot mora biti.