21. 9. 2018 - Obir skušam obiskati vsaj enkrat letno, zato sem bil neprijetno presenečen, ko so čez leto prihajale informacije, da je žal spust poln podrtega drevja. Ko sem misel na turo že opustil, pa je preko kolega od prijateljeve tete po tretjem kolenu prišla rahlo nepreverjena informacija, da je spust vozen. Kljub preverjanju točnih informacij in pisanju mailov na zavod za turizem Železne kaple (v polomljeni nemščini, najbrž sem zato ostal brez odgovora :-), sva bila z Nenadom še malo v dvomih in sklenila preverit stanje na terenu. Bila sva prijetno presenečena, saj je po lepem vzponu sledil čudovit tehnični del iz vrha Obrja do koče (vozila sva v petek in je bilo malo pohodnikov), stanje nižje od koče pa je bilo boljše kot sva mislila. Spust od koče je v sledečem stanju: najprej imamo par vm vzpona do "planine", že tam je nekaj podrtega, vendar vse vozno pod debli dreves, nato preko planine spust do srečanja z gozdno cesto, kjer je velika poseka, ki je pojedla trail in sva morala eno sarpentino po cesti, zopet desno v gozd od koder priletiš neko jaso iz katere pot vodi na tisto znano prečko po desnem bregu. Tu je narejen obvoz za pohodnike, že originalno, ko se prečka konča, je potrebno narediti par vm po gozdni cesti, sedaj pa je tega vzpona kakšem meter več, ampak nič resnega. Od tu naprej čez celoten "ta mokri" del nič podrtega, ponovno se obvozi začnejo na zadnjih 200 vm spusta in šele zadnjih 100 vm obvoz za pohodnike zavije nekam v levo dol iz grebena, tako da sva v Železno kaplo prišla po asfaltni cesti nekje iz leve strani vasi. Vsi obvozi so lepo označeni s tablicami in oranžnimi pikami na drevesih, tako da se jim da slediti. Za hec sva šla pogledati zadnja dva ovinka originalnega spusta, ki ima sedaj spodaj tablo "Pot zaprta", pogledala sva tisti kamniti desni ovinek in pot se je zaradi neuporabe že na pol zarasla, smešno. Kakor koli, super spust, čez par debel sva ga morala poriniti, ampak nič resnega. Verjamem da bo čez kakšen mesec še kakšno deblo manj.