3. 3. 2012 - Sivina sobotnega jutra me je skorajda prepričala, da bi ne izkoristil dragocenih jutranjih ur za samoten lenobni drnec proti Vodicam. Da bi nosil kolo, mi ni prišlo na pamet, zato sem šel raje pozdravit vratarja v kamnolom, kjer se je še psu komaj dalo lajat name. Nekje na poti je ob spoznanju, da sem doma pustil vso hidracijo, zmanjkalo motivacije in pri križu sem se odločil, da je čas za domače.