19. 9. 2015 - Tudi letos smo si zaželeli visokogorske ture, ki smo jo dočakali šele v mesecu septembru. Počakati je bilo potrebno samo na lepo vreme in prehiteti sneg, katerega je bilo na srečo le za dober vzorec. Tokrat se je naši skupinici pridružil tudi 13-letni poba Aljaž, ki je svojo kolesarsko kondicijo nabiral s treningi cross countryja. Zahtevnost in dolžina ture sta vzbudili skrb, da mladenič podvigu mogoče ne bo kos. V tem pogledu me je zaskrbela tudi varnost in primernost kolesa, saj le to ni bilo optimalno za spust. Da ne omenim Aljaževih pedal oz. čevljev, ki so bili seveda prilagojeni cross country vožnji. Se sploh ne spomnim, kdaj sem na zadnje opazil čevlje na ''mačke'' nad 2000m nadmorske višine. No, vsaj pri nas v Sloveniji ne. In Mangartsko sedlo ne spada v to kategorijo =) Seveda so se moje skrbi kmalu izkazale za odvečne, saj je bil poba kondicijsko odlično pripravljen in ob nabiranju višinskih metrov ni kazal večjega napora. S svojo energično vožnjo je obvladoval tudi tehnično zahtevnejše dele, ki so včasih celo meni povzročali preglavice. Ob krajšem počitku nam Aljaž v pogovoru zaupa, da ga naslednji dan čaka tekma nekje na Koroškem. Ojoj! Sam sem že razmišljal, kako bom po turi še tri dni ležal v postelji in živel od pripravkov za regenaracijo, potem pa slišiš nekaj takega. No, kakorkoli že, po tem dnevu sem ugotovil, da so mladostniki veliko bolj sposobni, kot jim to pripisujemo starejši. Spomnil sem se časov, ko sem pri desetih letih brez težav premagal Triglav, ko sem bil lačen klinov in jeklenic ter sem brez težav skočil tudi iz trimetrskega balkona. Otroci so marsikdaj zelo sposobni, samo dovoliti jim je treba prosto izražanje, pri čemer se seveda ne sme pozabiti tudi na varnost!