13. 8. 2014 - Ko sem pripeljal na parkirišče v Jesenicah, nisem pričakoval toliko soturašev, vendar je bila družba odlična. Moj pomislek po skupnem ogrevanju je bil kmalu zavrnjen in že smo se peljali proti vznožju. Med vzponom nas je žal moral zapustiti Matic saj je prejšnji dan daroval kri in telo še ni dopuščalo večjih naporov. Vzpon ni bil preveč zahteven, saj smo vozili po utrjenih poteh :D, le proti vrhu se je klanec nekoliko postavil. Na planini smo se okrepčali in nadihali svežega zraka in razgledov. Nato pa po Jarotovih besedah "kobilico na rame" in do vrha. Srečali smo tudi nekaj planincev s katerimi smo prijetno pokramljali in poželi celo nekaj navdušenja. Pozitiven odziv nas je razveselil in še lažje smo z oprtanimi kolesi prišli do vrha kjer nas je pričakal veter in še lepši slovensko-avstrijski razgledi. Sledil je dolg in užitkarski spust z nekaj improvizacije. Tudi nekaj odsekov za piljenje tehničnega znanja se je našlo. Na koncu smo z nasmeški na obrazu odšli še na pico in hmeljev napitek, ki sta menda primeren obrok po daljši turi. Več bodo povedale slike: