5. 9. 2015 - Ko je glava že dva tedna nastavljena na to, da boš v soboto odpeljal eno lepo turo na Primorskem, vreme in organizator pa te iz dneva v dan prepričujeta, da se to ne bo zgodilo, je zadeva sila nerodna. Če bi ostal doma, bi bil tečen, da je kaj. Mladina res ne šteka, da je prosta sobota, če imaš doma familijo, prosta, pa nima veze, ali bodo prekle z neba letele. Take priložnosti se pač ne vrže v vodo. Še dobro, da imam prijatelja, ki zadevo dobro razume, tudi njemu namreč doma ni prav nič dolgčas :). Če ne na Primorsko, je treba vsaj nekaj lokalnega odpeljat. Obljubil sem mu nekaj Možjance in še 'čisto malo naprej' po grebenu. Dol sva šla z Davovca proti Kokri. Tu moram pohvaliti fante, ki res dobro skrbijo za pot (mostički, utrjena pot na ovinkih, očiščena ... res super). Ker sva v Kokro prišla nekoliko blatna, se je spodobilo, da naju je nazaj grede do Tupalič pralo, kot bi se zapeljala skozi avtopralnico. Sobota je bila izkoriščena, čeprav na vremensko najslabši dan v tednu. Ampak zato sem se popoldne lahko posvetil fantičem, ki so že težko čakali atija :).