11. 8. 2010 - Saj ni bilo prevroče in preveč prometno, ko sem sredi popoldneva uničeval gume po asfaltu iz Kranja proti Preddvoru in dihal izpuhe šoferjev, ki se jim je mudilo iz službe. V senci gozdov proti Možjanci je bilo že bolje, tudi vročina je z višino malce popustila. Do Štefanje gore sem se ogrel, tam pa smo z Atilo in Tomotom odšli pogledat teto Rozko, kako se drži. Ne bi ravno priporočil peš poti na Krvavec kolesarjem, če niso kakšni šerpovski manijaki. Če bi bil Krpanov potomec, bi bil praded ponosen name - še nikoli nisem tako dolgo in v tako strm klanec nesel svoje kobilice. Nimaš kaj, vse je enkrat prvič, tudi spust po priljubljeni progi fantov, katerih brezglavost je že skorajda občudovanja vredna. Nekaj odsekov sem gladko izpustil.