21. 12. 2014 - Glede na to, da na prvi zimski dan snega ni bilo od nikoder, človeku ne preostane drugega, kot pa da se spravi na svojega jeklenega konjička. Noge je na nek način potrebno pretegniti in gorsko kolesarjenje je kar primerna izbira. Poleg mene je podobno razmišljalo še 7 kolesarskih kolegov, s katerim smo se namenili na Veliko planino. Ko smo štartali iz Krivčevega, je bilo potrebno pedala kar malce močneje pritisniti, saj smo se le tako lahko pošteno ogreli. Vendar to ni trajalo dolgo časa in prav kmalu smo se začeli slačiti. Vreme in dobra družba sta pripomogla k temu, da je vzpon minil kot šus. Glede na dobre razmere in božanski ambient smo nekateri razmišljali, da bi turo še isti dan ponovili. Jasno, da do tega ni prišlo, saj nam na najkrajši dan v tem letu do noči ne bi zneslo priti še enkrat v dolino. =) Tura nas je, kot že marsikatera letos, pustila nasmejane do ušes. Ob tako prijetnih temperaturah ter suhi podlagi, res ne more biti drugače.