11. 6. 2016 - V soboto 11.6.2016 sem se prebudila v oblačno jutro. Z Mojco in Robijem smo se dobili že v petek popoldan in v prelepem sončnem vremenu raziskovali okolico Gozda Martuljka. Napoved vremenarjev ni bila ravno obetavna in Robi je že pri zajtrku nemirno pogledoval na vremensko napoved na telefonu. Po zajtrku so prispeli še Atila, Primož in Klemen. Z avtom smo se odpravili v Rateče in prve dežne kaplje so nas ujele že ko smo se usedli v avto. Sledil je bojni posvet v Nordijskem centru Planica in po kavi smo bili odločeni, da se kljub slabemu vremenu odpravimo do Tromeje. V Ratečah smo parkirali avtomobile in ko smo se končno usedli na kolo so se nam dežne kapljice milostno umaknile. Peljali smo se po asfaltu skozi vas Rateče. Nad zadnjo hišo v vasi je asfaltna cesta prešla v makadam pot. Najprej smo se po lepi makadamski cesti vzpenjali skozi gozd, se pripeljali na senožet, pa se potem zopet vrnili v gozd. Nekje na sredi vzpona so nas zopet začele hladiti dežne kapljice. Bolj ko smo se bližali vrhu, manj jih je bilo. Na poti mi je ob strani družbo delal Primož. Glede na to,da sem začetnica v turnem kolesarstvu, sva s Primožem prav počasi sopihala v hrib, ostali udeleženci so bili precej hitrejši. Na zadnjem postanku pred vrhom je Primoža zamenjal Atila. Na zadnjem klancu oz. predzadnjem ( ane Atila ) sva spoznala enega pernatega prijatelja. Šlo je za eno nama neznano avtohtono vrsto ptiča s Tromeje s čudovito barvo perja. Ko sva na vrhu razlagala, kaj sva videla na poti, so se nama vsi smejali...Cesta do Tromeje je bolj ali manj položna, na nekaterih mestih se bolj ali manj vzpne. Tik pred vrhom je en strm klanec...ampak, ko sem videla,da sem že skoraj na vrhu, sem zmogla tudi to. Na vrhu Peči (1508 m) nas je pričakala megla. Klub temu smo se sprehodili do spomenika na Tromeji. V lepem vremenu mora biti razgled res čudovit. Nazaj dol smo se odpravili po drugi strani,prav tako po makadamski poti proti Podkorenu. Spust mi je bil v veliko veselje. Ker je bil teren ves razmočen smo bili vsi usrani do ušes. Od Podkorena smo se po asfaltirani cesti peljali do parkirišča v Ratečah. Takrat so se pa oblaki že razkadili, prikazalo se je sonce, tako da smo imeli pravi panoramski ogled. Turo smo zaključili v hotelu Rute, kjer sta nas Mojca in Robi pogostila s pijačo. Tam smo si tudi izmenjali vtise. Vsi smo bili istega mnenja:vremenske razmere neugodne,družba pa prav prijetna. Na koncu še zahvala Atili za vodenje ture, navdušenje nad potjo in veselje, ki ga prinese v skupino. Še posebej hvala Mojci in Robiju za povabilo na turo, za neizmerno dobro voljo in vzpodbudne besede. Zahvala tudi Primožu za strokovne napotke in pomoč na poti in za njegovo potrpežljivost. Hvala Klemenu za dobro energijo in prav prijetno družbo. Še enkrat hvala vsem udeleženim na turi za prijetno preživete skupne urice.