5. 7. 2016 - Še en torek nas je razveselil s poletnim vremenom, tako da smo jo odbrcali na Bistriško Planino, kjer je imel Samo H. za vse pripravljen en zanimiv spust. Kot vedno se je pa za dobrote potrebno pomatrati in tudi nas je prav kmalu pričakal kar precej strm klanec, ki pa je bil na srečo že v senci, tako da smo lahko s počasnim tempom pribrcali do prve izravnave od koder pa je bila pot do vrha ravno prav nagnjena..... Na Planini nas je pričakal prijazen oskrbnik/pastir, malce smo poklepetali, se pohecali in počasi oblekli v bojne uniforme...... Spust je bil razgiban in pester....ni manjkalo ne korenin ne skal, prečka pod potokom je bila sploh zanimiva (malce prepadno je le bilo hehe), na koncu nam je mati narava nastavila še kolesarsko past v obliki trnja preko poti a smo vse zmogli....kakopak....... Da spust ni bil ravno mačji kašelj priča tudi dejstvo da je eno zračnico hudič vzel a kot vedno smo imeli s sabo vse potrebno in smo jo hitro mahnili naprej in se vrnili do izhodišča, kjer so nas že pozdravili pravi črni nevihtni oblaki........ Še eno uspešno torkanje je za nami....juhu