9. 6. 2011 - Prosto popoldne, brez družbe za čebljanje, brez avta za pobeg predaleč od doma sem izkoristil urice, ko si je dež vzel pavzo. Mimo Miklavževca gor po poti proti Vodicam. Močno deževje pred dvema dnevoma je spremljal tudi močan veter, zato je podrtija drevja še večja. En vzorec sem popucal, za kaj več bi pa rabil ključ od mašince, mimo katere sem se peljal. Prijazna oskrbnica je naredila samoten obisk prijetnejši.