17. 5. 2014 - Ko je Dani objavil vabilo na turo in pripel zraven podatke (sveže znanje iz predavanja načrtovanje ture) - dolžina: pribl. 8 km, višinska razlika: 550 m, okvirni skupni čas izleta: 2-2,5h - sem si mislil, tole bo pa super tura za sobotno dopolne, vendar... (beri naprej). Pa ravno nove 5.10-ke sem kupil dan prej in sem jih moral nujno preizkusiti :). Štartali smo pri Hidroelektrarni; takrat je še malo rosilo in pihalo, tako da bi težko rekli da nam je bilo toplo. Vendar smo se po nekaj minutah "brcanja" po makadamski poti že ogreli. Vmes smo se ustavili, da sta nam Jure in Dani pokazala kako izgleda sledenje sledi (tracku) na GPS napravi. Posijalo je celo sonce in nam olajšalo vzpon do doma po katerem nosi tura naslov, kjer smo imeli prvi postanek. Najprej smo pojedli vsak svoje priboljške; tu nam je prav prišlo predavanje o prehrani. Pod mentorstvom Jureta smo načrtovali nadalnji del ture s pomočjo zemljevida in kopasa. Kasneje smo se dvakrat pošteno ušteli, saj so zmeljevidi že precej stari. Jure nam je z nasmeškom na obrazu pokazal pravo pot. Sledila je kombinacija prečenja, supustov in vzponov, do končne razgledne točke (glej slike) Smokuški vrh. Vmes se je Daniju na detajlu delno pokvarila menjalna ročica, vendar jo je s svojim dobrim strojniškim znanjem in podporo soturašev v zglednem času popravil. Nekajkrat smo tudi blažje padli in se iz tega nekaj naučili. Ko smo na vrhu pogeldali na uro, smo ugotovili, da bi morali načrtovani čas pomnožiti najmanj s 3 :). Ker so nas žene, mame in dedki že čakali s kosilom, smo se hitro, a varno in z užitkom spustili v dolino. Zahvala gre Daniju za organizacijo, Juretu za mentorstvo in potrpežljivost, Benotu za prevoz in Maticu za družbo.