6. 7. 2014 - Prva julijska nedelja - dan, ko bi bilo glede na lokacijo in vročino z dobro mero vlage, bolje skočiti v kakšno Sočo ali Nadižo kot pa goniti in tiščati kolesa nekje po dokaj osamljenih poteh severne Primorske... no, mi smo se odločili za slednjo varjanto in na koncu je izpadla lepa, naporna tura s krasnimi razgledi. Štartali smo ob ~13. uri, vzpon se je začel po asfaltu, kjer smo se na soncu dodobra ogreli in bili hvaležni za vsak meter sence... nato smo zavili na singlo po kateri smo prečili del hriba in se tako za nekaj časa umaknili cesti, kateri smo se po približno 150vm ponovno priključili. Sledil je serpentinast vzpon, vmes smo ustavili še sladoledarja in vzeli škatlo 10ih... na vsakega 2 torej, čeprav smo bili po "malici" enotni, da bi bil eden več kot dovolj... Še kakšen kilometer smo nadaljevali po cesti, nato pa zavili na gozdno pot, ki nas je na začetku pričakala s potokom, kjer smo napolnili mehe (še dobro, ker bi mi drugače na "spustu" sigurno zmanjkalo vode) in nam je skozi večino vzpona nudila senco. Prispeli smo na planino, si napolnili energijske zaloge s sirovimi štruklji, nato pa počasi odšli proti spustu... ampak samo proti, saj se je pravi spust začel šele po štirih kilometrih singltrejl prečnice, ki nam je hitro porabljala potrebne atome moči, v zameno pa ponujala lepe terene in razglede. Po prečnici je sledil spust v dolino in povratek do izhodišča, kamor smo prispeli okoli 21. ure.