7. 5. 2011 - Za sobotno čvek turo sva si z Ido zaželele Zaplate. In sva šli. Najprej sva kak kilometer v sedlih čvekale po vedno bolj strmem makadamu, potem med porivanjem v mešanem gozdu in na koncu z bicikli na hrbtu ob vedno nižjih iglavcih. O spustu bi se dalo marsikaj napisati: prvih nekaj metrov z vrha Cjanovce je voznih, potem pa dolgo nič več. V bistvu nisva našli idealnega načina spusta s kolesom - kakorkoli sva ga postavili je bilo kolo kar nekaj (sto) višinskih metrov odveč. Potem pa je sledilo uživaško vijuganje vse do Jakoba, z Jakoba dol pa je itak 1001 varianta in zagotovo nisva udele ravno najoptimalnejše. Vse napisano se seveda nanaša le na najine zmožnosti tako na gor kot na dol. Najbrž bosta svojo različico dodala tista dva, ki sta naju ves čas poskušala ujeti:)