26. 10. 2013 - Tokrat smo šli loviti sonček v sosednjo regijo. Menina planina je bila glede na vremensko napoved kar prava izbira. Po vrhu pa sem že tako ali tako premalokrat tam. Prav zanimivo je videti Kamniško Savinjske Alpe iz drugega kota. Pet kompanjonov se nas je zbralo. Pedala smo začeli poganjati v Gornjem Gradu in od tam naprej nas je pot vodila po dooolgi vijugasti cesti z zmernim naklonom. V takih primerih kar prija debata, ki krajša čas ob poganjanju. Pred nami pa je ležalo še 1000 višinskih metrov. Vendar pa mi je jaga dan prej na badmintonu pobrala toliko energije, da sem si jih sebi pripisal 2000 =) Na koncu mi je šlo tako težko, da sem se slabih 10 min pod vrhom usedel na cesto in s takim užitkom zmazal 2 kosa kruha s pašteto, da je bilo kar veselje. Ne vem, zakaj mi konkretna čokoladica prej ni nič pomagala. Očitno mi telo deluje bolj na ''mesonišen''. Na vrhu smo si vzeli dovolj časa, da smo se vsi odpočili, najedli in napili. Šele nato smo zajahali svoja kljuseta in po mastnih skalah in koreninah odbrzeli v dolino. Jah, prav fletno je bilo takole zaužiti enega izmed zadnjih toplih dni. Po vrhu pa je vse tako lepo rumeno rjavo rdeče. Res je lepa narava v tem letnem času…