Domov | Reportaže | Usposabljanje za turnokolesarskega vodnika 2011

Usposabljanje za turnokolesarskega vodnika 2011

Avtor: Blaž Šmid

Tudi letos je potekalo usposabljanje za turnokolesarskega vodnika 1, ki sva se ga udeležila skupaj z Juretom. Usposabljanje je bilo razdeljeno na dva dela. Prvi del je dva dni potekal na Golteh, na Mozirski koči, drugi del pa štiri dni na Valvasorjevem domu pod Stolom.

Ogrevanje pred vzponom.Luka kaže, da se v to smer ne smemo peljati. Začuda je nasmejan.Kravica zmaguje pri tekmovanju na vzponu. Prednost domačega terena.Čudovita razgledna točka.18 imen si je težko zapomniti. Nalepke pomagajo.Radovedne domačinke opazujejo kako teptamo njihovo hrano. K sreči jo je še veliko.Teoretični del usposabljanja.Postanek pod streho na končnem spustu v dolino.Navodila in ogrevanje pred prvo turo na Zabreško planino.Na planini so nam družbo delale družabne krave in konji.Počitek na Zabreški planini.Učenje tehnike voznje.Učenje tehnike voznje.Predavanja so zajemala številna področja.Prva preizkusna tura.Pospravljanje poti.Praktični del prve pomoči.Vzpon na Ajdno ni bil mogoč s kolesi.Ogledovanje in določanje gora iz Ajdne.Praktični del tečaja servisiranja koles.Zaključna preizkusna tura na planino Stamare.Simuliran zlom ključnice.

Vodniško znanje pride prav pri skupnih turah saj se nemalokrat zgodi, da se pripeti kaj izrednega/nenačrtovanega. Lahko je to pokvarjena komponenta kolesa, kakšna manjša poškodba, lahko pa tudi napačna tehnika vožnje kolesa na specifičnih terenih koga od udeležencev. Letos poteka usposabljanje za turnokolesarskega vodnika 1. Med 18imi udeleženci sva kandidata tudi midva z Juretom.

Prvi del na Mozirski koči

Prvi del usposabljanja je potekal dva dni v Mozirski koči na Golteh. Dobili smo se ob vznožju pri gostilni Vid od koder smo se vzpeli do Mozirske koče po pretežno makadamski poti. Nabralo se je dobrih 1200 višinskih metrov. Že prvi dan nas je Luka poučil o pravilni tehniki vožnje tako teoretično kot praktično. Naučili smo se pravilnega zaviranja, zavijanja in najpomembneje pravilne drže na kolesu, ki je osnova za obvadovanje kolesa. Zvečer smo opravili teoretični preizkus znanja, ki je tudi pogoj za nadaljevanje tečaja. Ko se izgubiš v megli, ti vedenje kdo so štirje možje, ki so se prvič vzpeli na Triglav, gotovo ne koristi prav nveliko. Pa vendar. Že iz samega spoštovanja je potrebno širiti znanje o ljudeh, ki so tlakovali pot planinstvu v Sloveniji. Po napornem dnevu smo vsi globoko zaspali in naslednji dan nadaljevali s predavanji o opremi kolesarja, osnovnih znanjih o popravljanju in vzdrževanju koles, ki jih je pripravil Jaka, prav tako pa je Luka povedal še malo več o tehniki vožnje. Zaradi dežja je drugi del praktične vožnje odpadel zato smo se po kosilu odpravili proti naši izhodiščni točki, gostilni Vid. Razdelili smo se v dve skupini. Tisti bolj zagreti smo šli po kolovozu, drugi pa po asfaltu saj so blato in mokre skale onemogočale varno vožnjo s kolesi z bolj gladkimi gumami. Na koncu smo eni bolj in drugi manj blatni varno prispeli na izhodišče kjer smo rekli še zadnje besede in zaključili prvi del usposabljanja.

Drugi del na Valvasorjevem domu

V četrtek smo bili dogovorjeni, da se dobimo pred Valvasorjevim domom. Zaradi prtljage je bil prihod mišljen z avtomobili, z Juretom sva pa malce pogoljufala, dala svojo prtljago Luku ter vzpon opravila s kolesom. Dobra budnica. Prvi dan smo opravili krajšo turo na Zabreško planino kjer smo vadili tehniko vožnje, ki smo se jo teoretično učili na Golteh. Popoldne so sledila predavanja do poznih večernih ur. Naslednji dan, v petek, smo opravili prvo preizkusno turo kjer smo vadili orientacijo in vodenje. Zopet so sledila predavanja. V soboto smo obiskali Ajdno kjer smo vadili orientacijo in določali okoliške hribe in gore. Nedelja je bil zadnji dan usposabljanja. Po jutranjih predavanjih je sledil teoretični izpit, po izpitu pa smo se še zadnjič preizkusili na turi. Celotna ekipa je bila razdeljena na tri skupine. V vsaki skupini so bili udeleženi tudi "neizkušeni" kolesarji (vodniki), ki so simulirali takšne in drugačne nezgode in pripetljaje. Nekateri so imeli zares domišljijo. Najbolj smo se nasmejali, ko smo izvedeli, da je eden izmed tečajnikov celotno turo prevozil z zračnicama polnima vode. Po končani turi se je prileglo še zadnje kosilo po katerem smo še opravili analizo zadnje preizkusne ture ter celotnega usposabljanja.

Usposabljanje na Valvasorjevi koči je bilo intenzivno. Vsak dan smo vstajali ob sedmi uri, večere pa zaključili s predavanji tudi po deveti uri. Predavanja so bila zelo raznolika in so pokrivala področja orientacije, treninga, prve pomoči, vodništva, prehrane , itd. Vmes smo imeli tudi praktične vaje in preizkusne ture. Naučili smo se zares veliko. Na koncu smo se vsi strinjali in zelo pohvalili samo organizacijo, ki je bila zares na nivoju. Osebje v koči je bilo zelo prijazno, hrana pa odlična.

« nazaj na Reportaže

 

 

 

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
>Strinjam se